VEGANKA ALI VEGETARIJANKA? SVOBODNJAKINJA!

V zadnjem obdobju prejmem veliko vprašanj glede moje prehrane. Sprašujejo me, če sem veganka oz. kakšne so moje prehranjevalne navade. 🙂

Že od nekdaj je tako, da nisem ravno ”pripaden” tip osebka, 🙂 vedno sem bila svobodnega duha in nikoli nisem marala, da bi mi kdorkoli vsiljeval svoja mnenja in prepričanja. Dopuščam in zavedam se, da je vse relativno, zato je prav, da si vsi dajemo svobodo za individualnost. Le tako lahko prispevamo svetu, svojo edinstveno in prvovrstno energijo-moč spreminjanja in kreiranja.

Spomnim se, ko sem se vpisala na prvi tečaj za učitelja joga in tam vztrajala ravno tri mesece, dokler me ni vse skupaj že tako dušilo, da sem enostavno morala oditi. Kasneje, sem našla učitelja in tečaj, kjer mi niso vsiljevali nobenih protokolov, ampak nam je dajal učitelj vso svobodo za individualen razvoj.

Prav tako je pri hrani. Vedno bolj ugotavljam, da sem tudi sama imela neko obdobje hude sodbe in prepričanja, glede prehranjevanja. Sigurno so na kakšni nezavedni ravni kakšna še globoko zakoreninjena, ampak se sprašujem po tem in delujem v smeri dopuščanja, dopuščanja vsega, kar je.

Verjamem, da je za neke stvari potreben čas, da dozorijo in da se naučimo resnično poslušati svoje telo. Meso se mi je opiral že od majhnih nog, dokler ga nisem nekaj let nazaj opustila v celoti. Od vsega pa mi je bilo v otroštvu in še sedaj, na krožniku najhuje gledati in vonjati ribe. Tega nikoli nisem mogla jesti, enostavno ne prenesem vonja in pogleda na glavo izdolbenih oči.

Spet, od kje sem povzela te vzorce, od kod nosim te vzgibe v sebi? Menim, da sem jih že prinesla s seboj. Moja pretekla življenja vem, da so povezana z vodo, morjem in globino oceanov. Ampak, to sedaj ni pomembno. Lepo je ozavestiti nekatere stvari in si tudi dovoliti prejemati in vedno dajati možnost, da se tudi te stvari spremenijo, da ne delaš trdnih zaključkov. Tako, si vedno v možnosti prejemanja, spreminjanja in uživanja življenja, v vsej lepoti, ki nam jo življenje lahko nudi.

Kaj je prav in kaj ni? Etični in moralni kodeksi? Ja, te so še vedno prisotni v meni, ampak se vedno bolj zavedam tega, da so to stvari, ki si jih je zopet izmislila, neka skupina ljudi in jih naprej predstavlja kot svete in edine pravilne. Je to res naše, je to res edina prava pot in vrednote? Kaj pa, če je na planetu vse prav tako kot je. Enostavno bi radi posegali v vse in se delali tako zelo pomembne za ta planet, ampak narava in okolica je tako popolno ustvarjenja, da so vsa pametovanja glede načina življenja popolnoma odveč.

Predalčkanje sem in tja? Zakaj je to potrebno? Veganstvo, vegetarjanstvo ali če si zamislim svoje ime za to, npr. ananstvo in v to vpeljem vsa prepričanja in zakone, po katerih se bo družba morala odzivati in delovati, da si bo prislužila članstvo v tem častnem klubu. Vse kar ne bo v skladu z našimi moralnimi in etičnimi vrednotami pa bomo označevali kot nepravilno delovanje družbe in jih naslavljali z manj razvitimi duhovnimi bitji.

Vedno bolj se poskušam znebiti vseh svojih vrednot, prepričanj in mnenj, saj ugotavljam, da večino teh sploh ni mojih. Družba, okolica, ljudje ter vzgoja mi jih je v večini vse nadela in sem jih sprejela kot svoja, zato se veselim trenutka, ko nič od naštetega ne bom več jemala za ”svoje”. Kakšna svoboda mora to biti? Kakšna širina in odpiranje za onkraj resničnosti tega sveta?

Da se vrnem k prehrani in načinu prehranjevanja. Še vedno za svoje obroke izbiram naravno, ekološko lokalno pridelano hrano, poslušam svoje telo in se poskušam zavedati, vseh načel in prepričanj, ki sem si jih glede prehranjevanja dodelala, skozi izobraževanja in informacije iz okolice.  🙂 Koliko je tukaj resnično mojega? Ne vem, vem pa da se bolje počutim kot kdajkoli prej. Da se učim zaznavati potrebe mojega telesa in mu prisluhniti. Je to vse samo v glavi, je to res način prehranjevana, joga, energija in moč misli? Verjetno skupek vsega. V hrani uživam, v pripravljanju obrokov tudi, v nakupih na kmetiji in nasploh v vsakem trenutku svojega diha. 🙂 Da ne bo pomote obožujem jedi z veganskimi oznakami in prav takšne restavracije, ne pomeni pa, da je to moja edina resničnost in v ozadju 100% strinjanje s celotno filozofijo te organizacije ali skupine ljudi. Puščam odprto polje zaznavanja in dopuščanja, različnih mnenj in izbir ljudi.

Živali ljubim že od nekdaj, prav tako naravo in ljudi, zato s svojim obstojem želim samo, da nam je lepo in da si izmenjujemo energijo ljubezni, na načine, kot vsak pri sebi čuti, da je prav.

Kaj jesti in kaj ne? Menim, da to nikoli ne bo družbeno vprašanje ali vprašanje za nekega ”strokovnjaka” (čeprav ne trdim, da to ni potrebno, ker na ta način lahko pridobimo veliko koristnih informacij in še vedno čutim, da je hrana resnično lahko naše zdravilo :)), ampak v prvi vrsti je potrebno prisluhniti samo svojemu telesu in temu, kar bi resnično radi.

Naj vam bo lepo.

Z ljubeznijo,

A

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Več o piškotkih in zasebnosti

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close