MARNJE IN ENERGIJSKI NAPADI

Utrujena obležim na njenih veličastnih tleh, včasih se mi zdi, da je edina, ki resnično lahko nosi vso mojo ”težo” in mi nudi oporo ne glede na vse. Nosi tudi ”težo” in mrak vseh nakopičenih energij, ki jih ko ljudstvo kreiramo, a svoje ljubezni in podpore ne umika, ne goji zamer, ne goji maščevanja, ampak nas še vedno hrani z vsem kar premore. Sprejema raznolikost, sprejema in razume sveto trojico resničnosti tega sveta. Mojo, tvojo in univerzalno. V zadnjih nekaj dneh in tednih, sem bila predana opazovalka, vsega kar se je dogajalo v okolici. Interakcijah, šumih v komunikaciji, odnosih in stikih na sploh. Kako lahkotno si grenimo življenja oz. ga radi grenimo drug drugemu. Zaradi lastnih interpretacij in videnj skozi prizmo, ki jo nosimo v sebi. Zaprti za poslušnost sočloveka in njegovo interpretacijo dogodkov, ki so se odvil v njegovi glavi in svetu.

Lahko bi že vedeli, lahko bi že spoznali, da ima vsak svoj prav in da je sprejemanje ter poslušnost tista, ki nas zbližuje in prinaša radost, zdravje in globino. Same marnje…blebetanje v prazno, izmišljotine in pripovedovanje zgodb, katerim ni konca ne kraja. Še, ko to pišem se mi zopet dvigne energija do te točke, da bi šla naokoli in vse stresla za ramena, da se prebudimo, da spregledamo, da smo za lastno nesrečo in utopijo krivi mi sami, ne ljudje, ki nam križajo naša pota. Njihova življenja, so njihova izbira. Poskrbimo, da svoja ”uredimo” do te mere, da nam bo v njih čarobno in naš čas ne bomo izgubljali z opazkami in opravljivkami, ki nikomur ne služijo. Začaran krog, nesreče in bolezenskih stanj. Vse okoli je krivo, grdo, krivično in zlagano. Mar nismo že ozavestili, da so predznaki in podobe, ki si jih slikamo, samo izraz naše podzavesti in ogledalo lastne sence? 🙂

Access Consciousness-u, je lepo zapisano, da šele, ko smo voljni biti ves čas v dopuščanju, lahko dejansko šele začnemo prejemat, tudi od ljudi, ki smo jih označili za ”neprave”, ”manjvredne”, ”’nore”, ”plehke”…dalje si dopolnite sami. Biti v dopuščanj pomeni, da v zvezi z določeno stvarjo nimamo nobenega fiksnega stališča, niti ne sojenja. Velikokrat se zbere neka skupina ljudi (ki se zaradi narave dela, druženja….sorodstvenih vezi), kar poistoveti s tem, da se morajo ves čas strinjati en z drugim in ko to delajo to resničnost poveličujejo in delajo trdno za cel svet. Prav tako ko smo v negiranju. Smo sploh zmožni komunicirati, ne, da bi se s sogovornikom pred nami strinjali ali ga zavračali? Smo lahko z osebo samo prisotni in nam je vse skupaj samo ZANIMIVO? Brez sodb, v popolnem dopuščanju vsega kar je in izbir različnih entitet, ki se gibajo po tem planetu? Če je njim v veselje in izziv, če je njihov čas, da se premaknejo in enega mesta na drugega, zakaj bi to moralo motiti nas? Ker sami nimamo poguma, volje in moči, za premike? Zakaj bi preobračali besede in se sploh ozirali na to kaj pravijo in kako delujejo drugi? Ker, če bi se vsak začel ukvarjati sam s seboj, skrbeti za dobro počutje v lastni koži in mentalno zdravje, bi bil to doprinos nam vsem in dragi Materi zemlji tudi. Govor o marnjah…ne bi bil niti potreben, ker v naši resničnosti to ne bi obstajalo.

Sama, sem šele včeraj ozavestila od kod prihajajo pritiski v mojem prsnem košu in dejansko gre za energijske napade, ki jih iz okolice zaznavam na sebi. Z zavedanjem vso to težo pošljemo nazaj od koder je prišla in se razbremenimo tega kar ni naše. Kaj ne bi bilo lepo sočloveku poslati ljubezen, sprejemanje in toplino, kot pa ure porabiti v prostoru z ”istomislečimi” ljudmi in izgubljati energijo s kvasanjem neumnostmi lastnega sveta, ter pri tem še iskati potrditev, aplavz in žrtev, kateri to namenjaš? Bolezen? Norost? Na nekem potovanju nam je terapevt povedal, da ko se skupina ljudi zbere skupaj in neko ”stvar”, ”prepričanje”, ”sodbo” ali ”vero” v njihovem svetu naredi tako trdno, se dejansko ustvari kopica energije kot neka teža, ki jo je na določenih subtilnih plasteh dejansko možno zaznavati in tudi videti. Egregor ali tako imenovana kopica te zgoščene energije, ljudem v določenih verovanjih služi kot opora, kot nekaj kar jim daje moč in vero za slavje, a če pogledamo malce globlje vedno opravljamo s svojo lastno energijo in če z njo ne upravljamo racionalno, jo trosimo v karikature in ljudi, ki jih zavračamo…kakšno radost in doprinos imamo lahko od tega? Življenje grenimo drugim in na koncu sodimo sami sebi. Sama sem hvaležna za izkustva, možnost opazovanja, ljudi, ki mi križajo poti, ker me vedno navdihnejo in dajo prostor za pisanje, očitno je to nekaj kar moram deliti naprej in očitno je to nekaj, kar mora biti zapisano in se s tem srečujemo vsi.

Odgovorno poskrbimo, da bo planet, življenje in ljudje, zaradi nas in našega obstoja mogoče malce bolj živ, bolj srečen in radosten in skrbimo za dobro počutje in čisto srečno v nas samih, le takšni to milost in čistino lahko delimo naprej. Zavestno opravljajmo s svojim časom in se vprašajmo s kom, kje in kdaj si ga resnično želimo deliti in komu nameniti. Naj vam bo življenje čarobno.

Rada vas imam, A <3

Ta stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in za spremljanje podatkov o obiskanosti strani. Več o piškotkih in zasebnosti

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close