Izumetničen svet
Ženske, punce, mamice, hčere, babice, stare mame, babe, boginje, kraljice, čarovnice, puščavnice, samotarke, starke. Veliko nas je. Vse različnih oblik. Različnih energij. Planetov. Realnosti. Izgleda. Črne. Bele. Močnejše. Suhejše. Dolgonoge. Kratkonoge. Dolgoprstne. Dolgolase. Kratkolase. Špeglarce. Jasnovidke. Fashionistke. Hipijevke. Rokarice. Upornice. Dobre punčke. Vernice. Lahko bi naštevala v nedogled. V katero ”kategorijo”, škatlo, se spravljaš ti? Si dopustila, da družbeni in modni tok narekuje kvaliteto tvojega življenja in dobrega počutja v lastnem telesu. Ni njihovo, tvoje je. Kako naj oni vedo kaj je prav zate?
Umetne prsi, umeten nos, pa napihnjene ustnice, dodatek dlak na očeh, v glavi, pa verjetno še kje. Transplantacije možganov zaenkrat še ne promovirajo. Zakaj? Ker verjetno kot zgoraj našteto ne bi služila nikomur. Kakšno sporočilo kot družba, kot žene, kot večna podpora in enost, kar smo vedno bile dajemo mladim puncam? In kakšno sporočilo šele sebi in našemu čudovitemu telesu? Kakšen zgled smo lahko s svojim delovanjem. Da nismo dovolj? Da potrebujemo popravek, poseg in nekaj kar nas bo naredilo cele? Popolne? Kar bo iznakazilo našo popolno-nepopolnost? Model 1-predpisane velikosti ustnic, prsnega obsega, zadnjice, loka obrvi, oblike nohtov. Model 2? Katerega izbereš ti? Mogoče je danes bolj pogosto objavljen Model 1 v revijah, vendar bo čez leto dni verjetno že kakšen drug. Zmeda. Katerega izbrati, da bomo zadovoljile medijsko in materialno izumetničneno podobo popolnosti in srečnega-čudovitega življenja. Oh….kako perfektno je, biti podoben modelom, ki si jih lahko prav ta trenutek predvajam po televiziji, internetu ali pa jim pomaham na skoraj že vsakem jumbu plakatu. In saj veste, ko enkrat začneš, ne moreš nehati. Posrka te. Nikoli ni dovolj. Nikoli ne boš dovolj. Samo še malo, pa boš srečna, samo še to…in to, in to…kdaj se konča, kje se ustavi? Dobiš partnerja, ki ti bo pel hvalnice slave, a čez čas bo odšel v nočni klub, kjer bo našel mogoče lepšo oblikovano lutko, katera ga bo zadovoljila za naslednjih par mesecev. Ker tudi on išče vse izven sebe, da zapolni sebe in svoje podivjane misli, žalost in izgubljenost. Pa o njih, kdaj drugič. Pa ti? Preveriš kaj ima ona, česar nimaš ti in zelo preprosto dodaš, odstraniš ali zakriješ, kar ti je bilo prikazano kot grdo, nespremenljivo, drugačno.
Pa tvoja dušica, pa tvoj globlji smisel obstoja, tvoj dih, ga kdaj raziščeš, se vprašaš, kdo si, kaj si, zakaj si? Znaš uživati v samoti, v bosih nožicah, v dolgem ciganskem krilu, razmršenih las-”mišje” barve in okroglem trebuščku, okroglolična, suha, ploska, kratka, dolga, objokana in srečna. Kaj je tisto kar ti je v življenju doprinos? Kaj te res dela srečno? Kako si srečna? Kaj v resnici potrebuješ? Ali pa…če se za trenutek samo ustaviš in si zazreš globoko v oči. Kaj če ne bi poznala predsodkov, sramu, ”lepotnih in modnih” smernic, družbenih norm, pravil in v glavni ne bi imela nobenih izumetničenih podob in predpostavk kako naj bi izgledala, kako bi lahko bila popolna, kako bi lahko bila privlačna in cela…kaj če v resnici, v svojem bistvu, globoko v sebi, v najčistejšem bitju, kar v resnici tudi si, že vse si in ne potrebuješ ničesar, kar bi te hranilo, kar bi ti dvigovalo to iluzorno ”samozavest”, ki to ni?
Se kdaj vprašaš, se kdaj zamisliš? Ti je prav, kar govorijo, kar delajo. Jim slediš? Se upiraš? Ali samo sprejemaš, a ti…TI, poznaš svojo resnico in nikomur ter ničemur več ne dopustiš, da bi ti na kateri koli ravni usmerjal, gradil in vodil tvoj smisel, tvojo drugačnost, tvojo norost, tvoj obstoj, tvojo naravnost in popolno nepopolnost.
Objemam te. Objemam se. Ne glede na vse, na do sedanje izbire, misli in prepričanja, nikoli in prepozno, za spoznanja, nov prostor in čisto resnico tebe. Vse ostalo pa, kar nam ne služi, kar nas omejuje, kar nam narekuje življenje in našo podobo naj kar lepo, sedaj in za vekomaj, izgine iz našega obličja dojemanja in sprejemanja izumetničenega sveta! POD and POK!
Z ljubeznijo,
A